Vztrajanje

Vztrajanje

Zvrst:drama
Leto:2017
Država:Slovenija / Srbija / Italija
Dolžina:108 min
Igrajo:Štefka Drolc, Katarina Čas, Demeter Bitenc, Matevž Biber, Aljaž Tepina, Dafne Milfoe, Nataša Ivanuš Čuček, Teja Britovšek, Nejka Mazi, Sara Jereb, Lu Shanz…
Režija:Miha Knific
Scenarij:Miha Knific, Tamara Doneva, Klavdija Zupan in Marjan Alčevski
Distribucija:Fivia
IMDb

Na sporedu:

    sob, 5. maj ob 20:00

Ali nas prav neizrečeni spomini oblikujejo v tisto, kar smo? Vztrajanje je mozaična pripoved, v kateri vsaka zgodba odslikava misli, strahove in želje svojega glavnega lika. S kolažem usod nam avtor predstavi izkušnjo človeškega življenja v vsej globini čustvovanja, čutnega, spominskega in idejnega bogastva.

 

Poetično potovanje po kolektivnem spominu človeštva išče odgovore na vprašanja, kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo. Dobitnik nagrad vesna za najbolj izviren avtorski prispevek, najboljšo stransko žensko in stransko moško vlogo.

 

»Mislim, da zamolčujemo zelo različne spomine, včasih tudi ekstremno veselje, morda kakšno ekstremno predrznost, ki smo jo naredili v življenju in nam je prinesla kaj lepega. Velikokrat pa zamolčimo tudi žalost, predvsem vse tisto, zaradi česar se počutimo krive – zlo, ki smo ga prizadejali, in sploh vse, kar nas je osramotilo. Vztrajanje je niz trenutkov, ko se sramujemo sami sebe, ker pa je kolaž sestavljen iz niza intimnih zgodb, hkrati torej govori o tem, česa je sram človeštva. Film je preplet veselja in žalosti, doživetja in izgube.« (Miha Knific)

 

»Knifičeva estetika je barvita in bujna, zato je Vztrajanje predvsem vizualni spektakel, kakršne pri nas le redko vidimo. Vizualni presežek, ki širi pojmovanje tega, kako je videti slovenski film in tudi kje se dogaja.« (Deja Crnović, Stop)

 

»Eno življenje v tisoč življenjih, ena zgodba v tisoč zgodbah. Svež in izviren impresionistični kolaž in avtor, ki je naredil izstopajoč film tudi brez klasične naracije.« (utemeljitev vesne za najbolj izviren avtorski prispevek)

 

»Ivanka Mežan je zaigrala lik ženske, ki je priča zadnjim vzdihljajem svojega ljubega moža. Sredi temačnega hodnika bolnišnice se odvija tiho, nemo poslavljanje, kjer obupano išče človeško prisotnost, a je nihče ne vidi, ne sliši. Igralki je bila situacija izziv, da je z minimalno igro vsak trenutek vedno globlje odstrla pogled v srce in dušo svojega lika ter s tem narekovala trajanje kadra in ritem celotne sekvence.« (utemeljitev vesne za najboljšo stransko žensko vlogo)

 

»Brane Grubar je upodobil popotnika na obali počitniškega mesta, kjer se je poletje že zdavnaj poslovilo. Tudi sam se je prišel poslovit od pepela žare, ki jo skriva v naročju. Njegov pogled drsi po gladini morja in takrat ga, kot bi se navzel njegovega plimovanja, preplavijo čustva. Igralec je vztrajal v njihovem zanosu in njegov lik prepustil nekontroliranim gestam, ki so pepel ljubljene osebe namesto k morju, mehanično, samodejno nosile v njegova usta. S ponotranjeno igro Braneta Grubarja se skoraj banalen pogreb spremeni v veličastno izpoved ljubezni.« (utemeljitev vesne za najboljšo stransko moško vlogo)

 

Festivali in nagrade:

Nagrade vesna za najbolj izviren avtorski prispevek, najboljšo stransko žensko vlogo in najboljšo stransko moško vlogo – FSF, Portorož. Nagrada Štigličev pogled za izjemno režijo (deljena). Nagrada sklada Eurimages za najboljši projekt – Karlovi Vari. Mednarodna premiera – Mannheim-Heidelberg.

comments powered by Disqus